življenje, ki se hrani
z življenjem
nikoli ne obljubljaj
česar ne moreš izpolniti
pred smrtjo
vse se spreminja
še njene žalostne oči
so otožnejše
v njih boš našel resnico
o svoji smrti
do grla sit samote
izbljuva košček ljubezni
skoraj ni poti
v življenju, kjer ne bi
hodil sam v dvoje
ko vidiš otroka
kako brska po smetnjaku
zaboli duša
ne hraniš več dvoma v pravico
do dostojnega življenja
breme neizgovorjenih
besed leži globlje
od Marianskega jarka
dotikam se očetove
duše
Metod Češek
Ni komentarjev:
Objavite komentar