nedelja, 22. december 2013
sobota, 21. december 2013
petek, 20. december 2013
četrtek, 19. december 2013
POMLAD V NEBU VLADIMIRJA KOSA
Veter in voda,
zabrenkajte val ob val!
Bog-Človek je vstal
iz groba - obljubil je!
Takšen človeka ljubi.
Vladimir Kos
iz zbirke "Ob rahlo se tresoči tokijski harfi" (Župnijski zavod Dravlje, 2010):
Snežinka bela,
boš malce v oknu tlela?
Veš, vprašal bi rad:
bo v nebu kmalu pomlad?
Moja sestra umira.
Vladimir Kos
iz zbirke "Tebi, sirota Slovenija: tisoč in en verz" (Župnijski zavod Dravlje, 2010)
Fotografija: Alenka Zorman
sreda, 18. december 2013
20 TANK VLADIMIRJA KOSA
Pet vrstic imam
za hišo, mrak in dramo –
bom vezal? Nočem.
Naj mlaj čez most usločen
stopi v pristaniško noč.
Smaragdne bilke,
rade z vetrom plešete.
Ljubi Sveti Duh,
to si veter za srce –
jaz pa le mlin na veter.
Rosa na bilki,
mavričnih barv princeska!
Rad bi izlil ti
pesem, saj si iz nebes
v Umetnikovem srcu.
Dragim v večnosti:
se še kdaj spominjate
januarskih sveč?
ražnja? ribic? lukenj v led?
In – Fudži v šilcu žganja …
Ko bi ti z menoj
v Učlovečenje verjel,
bi ti še nocoj
tajno zvezdic razodel:
ena je bila za pot.
Kdaj bo, Fudži, bel
kimono odložila?
Krt je že začel
graditi rove lila.
Slavček kliče slavčico.
Čez avtocesto
zlati krešič v smer tipalk
ranjen vlači se.
Sestrske marjetice
v jarku trepetajo zanj.
Enodnevnica!
Ljubo me z bilke gledaš,
nisi žalostna.
Srečen ti želim spored!
Megla že daljša mlake.
Belozlat lokvanj,
prehitro zaprl si
vhod v svoj vodni dvor.
Nisi zlogov mojih čul:
»Lep si kakor Marija!«
Rahlo počasi
prodira jutranja luč
v gozdu do mene:
da bom imel za pesem
čas, ki jo pričakuje.
Polje požeto:
veš, da pride stari mrak
po mlado kačo …
Bo mogel slak pod plotom
skriti miš, ujeto v past?
Kako si žlahtna,
hladna breskev poletja!
Deviško barvna,
s sonc poljubi nabrekla –
si ti bila Evin sad?
Poletje modrin,
modrinov, modrih gora,
kačjih pastirjev,
nebesnih belih ovac.
In v polju prvih aster.
Ne bom ponavljal
sebe, obljubljam, ne bom!
Luč smehljaje
gleda z večernih valov.
Ne vem, če pride nazaj.
Smrček užitni,
krhek, bel, strastno dišeč:
že spet te pražim
v mislih, slovensko bitnih.
Skale grize ocean.
Kuščar, dober dan!
Splezal prav do okna si –
ona? Tu je ni.
Tebi le: poglej pod prag,
kjer se tekmec skriva.
Si gozd začaral
me? Tako te rad imam
s prstjo, drevesi
spod preluknjanih nebes,
in z mrakom vzdolž potoka.
Halo, trpljenje!
Kdaj te bom tako objel,
žalostno-vesel?
Vem: Njegov si umotvor,
dal ti je »el« v ljubezni.
Dnevni pavlinček!
Japonci vprašujejo:
odkod tkanina
rdečerjavih kril?
Kaj naj tovarnarjem dem?
Žametni čmrlji
na roza košarici
v Fudži-osatu:
drevi pride razrivač
za nov trakt bolnišnici.
Vladimir Kos
tanke iz zbirke »Pesmi z japonskih otokov«, izšlo 2012
izbor: Alenka Zorman
fotografija: Alenka Zorman
Dr. Vladimir Kos, slovenski rimskokatoliški duhovnik, jezuit, misijonar, pesnik in filozof, * 2. junij 1924, Murska Sobota.
Kos je študiral teologijo v Ljubljani in Rimu, kjer je 1953 doktoriral. Po končanem študiju je stopil v jezuitski red in 1956 odšel v Tokio kot misijonar. Deloval je kot profesor filozofije in karitativno pomagal ubogim in revnim. Izdal je več pesniških zbirk. Njegova poezija v slovenskem in japonskem jeziku je verske in domoljubne narave.
http://www.zupnija-dravlje.si/podrobnosti-knjige/ob-rahlo-se-tresoci-tokijski-harfi-54
petek, 13. december 2013
TRI TANKE DIMITRA ANAKIEVA
Dan za dnevom
se opijam s poezijo
da pozabim to
pošast kapitalizma
ki nas žive požira
Jesenska megla
nad mostom-stojim
zamišljen
več ne vem v katero
smer teče reka
Suha mačka
kličemo jo "Auschwitz"
zelo je plašna,
danes mi je uspelo
nahraniti jo z mlekom
Dimitar Anakiev
četrtek, 12. december 2013
sreda, 11. december 2013
PET TANK METODA ČEŠKA
življenje, ki se hrani
z življenjem
nikoli ne obljubljaj
česar ne moreš izpolniti
pred smrtjo
vse se spreminja
še njene žalostne oči
so otožnejše
v njih boš našel resnico
o svoji smrti
do grla sit samote
izbljuva košček ljubezni
skoraj ni poti
v življenju, kjer ne bi
hodil sam v dvoje
ko vidiš otroka
kako brska po smetnjaku
zaboli duša
ne hraniš več dvoma v pravico
do dostojnega življenja
breme neizgovorjenih
besed leži globlje
od Marianskega jarka
dotikam se očetove
duše
torek, 10. december 2013
STARA JABLANA ALENKE MIHORIČ
Prazno drobovje
izvotljenega debla
straši iz megle.
Nihče noče objeti
izjokanega lesa.
*
Razsuto gnezdo
v zavozlanem vejevju,
jajce razbito.
Ali bodo najini
orliči kdaj vzleteli?
*
Črneče veje
se stegujejo k nebu
brez listja, sadov.
Na daljni mlečni cesti
iščem svojo zvezdico.
Alenka Mihorič
Fotografija: Alenka Mihorič
izvotljenega debla
straši iz megle.
Nihče noče objeti
izjokanega lesa.
*
Razsuto gnezdo
v zavozlanem vejevju,
jajce razbito.
Ali bodo najini
orliči kdaj vzleteli?
*
Črneče veje
se stegujejo k nebu
brez listja, sadov.
Na daljni mlečni cesti
iščem svojo zvezdico.
Alenka Mihorič
Fotografija: Alenka Mihorič
nedelja, 8. december 2013
sobota, 7. december 2013
JESENSKE TANKE ALENKE ZORMAN
Prijateljev klic
me dohiti ob kipu
pesnika z muzo.
Brezdomec na stopnici
lovi dih preživetja.
Rdeč balon
dočaka vzgonski veter.
Ujet na veji,
ki izgublja liste,
izpusti dušo.
Komaj še pripet
javorov list pod oknom
pleše sam s seboj.
Vsak čas se bo še vame
naselil prezgodnji mrak.
Ranjene duše,
bolnica in božji hram
na istem hribu.
Šelestenje javorja
v meni poglablja jesen.
Nebesni pastir
čredo jesenskih ovčic
žene k Veneri.
Duša se spogleduje
z izbruhom vulkana.
Bije v zvoniku,
nevidna raste luna
v naročje mraza,
ko midva ukradeva
odeji poezijo.
Alenka Zorman
Fotografija: Alenka Zorman
ponedeljek, 2. december 2013
Naročite se na:
Objave (Atom)