TRI TANKE IDE SEMENIČ

Zrela otava

pada pod ostrino kose

v negibne redi.

Nad  košenico časa

ždi  grožnja minevanja.

*

Dišeča broška

na zeleni  pernici

ne čaka na maj.

Z aprilskimi solzami

lošči bele bisere.

*

Sončevi prsti

nizajo  na šipkov grm

drobne  rubine.

Na dno samotne noči

trosim škrlatne sanje.

      - Ida  Semenič

O AVTORICI: Ida Semenič, upokojena medicinska sestra iz Podnanosa, obožuje naravo. Najbolj ji je pri srcu Kras, ki je zrcalna slika življenja: le-to je trdo kot kraški kamen, pisano kot ruj, vroče kot teran, trpko kot kraška zemlja, sanjavo kot trave v ogradah, vihravo kot burja, a vendar krasno. Zato v svoji poeziji izhaja predvsem iz narave in se vselej znova vrača vanjo.
Od leta 2008 objavlja svojo poezijo na portalu www.pesem.si pa tudi v literarnih revijah in zbornikih ter z vidnim uspehom sodeluje na literarnih natečajih (prvo mesto na Rojanskem Krpanu, tretje na natečaju tržaške revije Mladika, finalistka na Pesniškem turnirju itd.). Leta 2010 je pri Zavodu za razvijanje ustvarjalnosti izšla njena prva pesniška zbirka Kot da imaš srce. 

FOTOGRAFIJA: Ida Semenič