sobota, 21. december 2013

ZIMSKE RAZDALJE ALENKE ZORMAN

Golob ne more
do pogače, a vztraja
ob krmilnici.
Labirint zimskih razdalj
prelivava v besede.
        Alenka Zorman

Fotografija: Alenka Zorman




petek, 20. december 2013

MESTNA POSTAJA ALENKE ZORMAN

Mestna postaja.
V padanju z bukve se list
dotakne rame.
Vame se vrne metulj,
ki je z dlani srkal znoj.
               Alenka Zorman




MRZLA TIŠINA IVANKE KOSTANTINO


Mrzla tišina.
Ozek trak mesečine
deli jezero.
Ostajam polovica
nesojene dvojine.
     Ivanka Kostantino



Fotografija: Alenka Zorman



četrtek, 19. december 2013

POMLAD V NEBU VLADIMIRJA KOSA


Veter in voda,
zabrenkajte val ob val!
Bog-Človek je vstal
iz groba - obljubil je!
Takšen človeka ljubi.

        Vladimir Kos

iz zbirke "Ob rahlo se tresoči tokijski harfi" (Župnijski zavod Dravlje, 2010):



Snežinka bela,
boš malce v oknu tlela?
Veš, vprašal bi rad:
bo v nebu kmalu pomlad?
Moja sestra umira.

       Vladimir Kos

iz zbirke "Tebi, sirota Slovenija: tisoč in en verz" (Župnijski zavod Dravlje, 2010)

Izbrala: Alenka Zorman

Fotografija: Alenka Zorman





MISEL O KNJIGAH DIMITRA ANAKIEVA


sreda, 18. december 2013

VEČERNI BALKON IVANKE KOSTANTINO

Večerni balkon.
Žareči cigareti
cvetita v mraku.
S tišino zalivava
seme nezaupanja.
           Ivanka Kostantino

Fotografija: Ivanka Kostantino




NA ROBU NOČI IVANKE KOSTANTINO

Na robu noči.
Razposajena burja
vrši prek igral.
Zazrta času v hrbet
luščim davne začetke.
           Ivanka Kostantino

Fotografija: Ivanka Kostantino




PODARJENI KLOBUK ALENKE ZORMAN

Prijatelji
mi s severa in z juga
pošiljajo sonce.
V gosti megli neznanki
s spleta podarim klobuk.
                Alenka Zorman

Fotografija: Alenka Zorman








GOLOBICA BRANETA GRGUROVIČA


V zimski nedelji
sam s soncem na terasi.
S strehe se spusti
golobica in počepne
pod palmo ob meni.
             Brane Grgurovič

Fotografija: Alenka Zorman







20 TANK VLADIMIRJA KOSA


Pet vrstic imam
za hišo, mrak in dramo –
bom vezal? Nočem.
Naj mlaj čez most usločen
stopi v pristaniško noč.


Smaragdne bilke,
rade z vetrom plešete.
Ljubi Sveti Duh,
to si veter za srce –
jaz pa le mlin na veter.


Rosa na bilki,
mavričnih barv princeska!
Rad bi izlil ti
pesem, saj si iz nebes
v Umetnikovem srcu.


Dragim v večnosti:
se še kdaj spominjate
januarskih sveč?
ražnja? ribic? lukenj v led?
In – Fudži v šilcu žganja …


Ko bi ti z menoj
v Učlovečenje verjel,
bi ti še nocoj
tajno zvezdic razodel:
ena je bila za pot.


Kdaj bo, Fudži, bel
kimono odložila?
Krt je že začel
graditi rove lila.
Slavček kliče slavčico.


Čez avtocesto
zlati krešič v smer tipalk
ranjen vlači se.
Sestrske marjetice
v jarku trepetajo zanj.


Enodnevnica!
Ljubo me z bilke gledaš,
nisi žalostna.
Srečen ti želim spored!
Megla že daljša mlake.


Belozlat lokvanj,
prehitro zaprl si
vhod v svoj vodni dvor.
Nisi zlogov mojih čul:
»Lep si kakor Marija!«


Rahlo počasi
prodira jutranja luč
v gozdu do mene:
da bom imel za pesem
čas, ki jo pričakuje.


Polje požeto:
veš, da pride stari mrak
po mlado kačo …
Bo mogel slak pod plotom
skriti miš, ujeto v past?


Kako si žlahtna,
hladna breskev poletja!
Deviško barvna,
s sonc poljubi nabrekla –
si ti bila Evin sad?


Poletje modrin,
modrinov, modrih gora,
kačjih pastirjev,
nebesnih belih ovac.
In v polju prvih aster.


Ne bom ponavljal
sebe, obljubljam, ne bom!
Luč smehljaje
gleda z večernih valov.
Ne vem, če pride nazaj.


Smrček užitni,
krhek, bel, strastno dišeč:
že spet te pražim
v mislih, slovensko bitnih.
Skale grize ocean.


Kuščar, dober dan!
Splezal prav do okna si –
ona? Tu je ni.
Tebi le: poglej pod prag,
kjer se tekmec skriva.


Si gozd začaral
me? Tako te rad imam
s prstjo, drevesi
spod preluknjanih nebes,
in z mrakom vzdolž potoka.


Halo, trpljenje!
Kdaj te bom tako objel,
žalostno-vesel?
Vem: Njegov si umotvor,
dal ti je »el« v ljubezni.


Dnevni pavlinček!
Japonci vprašujejo:
odkod tkanina
rdečerjavih kril?
Kaj naj tovarnarjem dem?


Žametni čmrlji
na roza košarici
v Fudži-osatu:
drevi pride razrivač
za nov trakt bolnišnici.



Vladimir Kos
tanke iz zbirke »Pesmi z japonskih otokov«, izšlo 2012
izbor: Alenka Zorman
fotografija: Alenka Zorman






Dr. Vladimir Kos, slovenski rimskokatoliški duhovnik, jezuit, misijonar, pesnik in filozof, * 2. junij 1924, Murska Sobota.
Kos je študiral teologijo v Ljubljani in Rimu, kjer je 1953 doktoriral. Po končanem študiju je stopil v jezuitski red in 1956 odšel v Tokio kot misijonar. Deloval je kot profesor filozofije in karitativno pomagal ubogim in revnim. Izdal je več pesniških zbirk. Njegova poezija v slovenskem in japonskem jeziku je verske in domoljubne narave.

http://www.zupnija-dravlje.si/podrobnosti-knjige/ob-rahlo-se-tresoci-tokijski-harfi-54



petek, 13. december 2013

IVANKIN S SLANO PREKRIT VRT

S slano prekrit vrt.
Goreča uta greje
dečkove roke.
V prasketanju vejevja
izginja sen otroštva.

Ivanka Kostantino

Foto: Ivanka Kostantino



TRI TANKE DIMITRA ANAKIEVA



Dan za dnevom
se opijam s poezijo
da pozabim to
pošast kapitalizma
ki nas žive požira

Jesenska megla
nad mostom-stojim
zamišljen
več ne vem v katero
smer teče reka

Suha mačka 
kličemo jo "Auschwitz" 
zelo je plašna,
danes mi je uspelo
nahraniti jo z mlekom

Dimitar Anakiev

četrtek, 12. december 2013

PTIČJA HIŠICA ALENKE ZORMAN


Zmenek s pesnikom.
Na balkonu prvi dan
ptičja hišica.
Ko zobava besede,
pozobana semena.


Alenka Zorman

Fotografija: Alenka Zorman





sreda, 11. december 2013

PET TANK METODA ČEŠKA



življenje, ki se hrani
z življenjem
nikoli ne obljubljaj
česar ne moreš izpolniti
pred smrtjo




vse se spreminja
še njene žalostne oči 
so otožnejše
v njih boš našel resnico
o svoji smrti




do grla sit samote
izbljuva košček ljubezni 
skoraj ni poti
v življenju, kjer ne bi 
hodil sam v dvoje




ko vidiš otroka
kako brska po smetnjaku
zaboli duša
ne hraniš več dvoma v pravico 
do dostojnega življenja




breme neizgovorjenih 
besed leži globlje
od Marianskega jarka
dotikam se očetove 
duše



Metod Češek






torek, 10. december 2013

LJUBEZEN DO OBLAKOV ALENKE ZORMAN

"Ljubi oblake
še naprej" tiho pove
misel pesniku-
v sij izpod oblaka se
za hip utrne ptica.

Alenka Zorman

Fotografija: Alenka Zorman





KRISTALNO JUTRO IVANKE KOSTANTINO


Kristalno jutro.
Šelestenje obnemi
v mrzli belini.
Iz okvirja vsakdana
vstopam v dober roman.

Ivanka Kostantino

Fotografija: Alenka Zorman






STARA JABLANA ALENKE MIHORIČ

Prazno drobovje
izvotljenega debla
straši iz megle.
Nihče noče objeti
izjokanega lesa.

 *

Razsuto gnezdo
v zavozlanem vejevju,
jajce razbito.
Ali bodo najini
orliči kdaj vzleteli?

 *

Črneče veje
se stegujejo k nebu
brez listja, sadov.
Na daljni mlečni cesti
iščem svojo zvezdico.

Alenka Mihorič

Fotografija: Alenka Mihorič




sobota, 07. december 2013

LIPOV LIST ALENKE ZORMAN



V jutranjem ivju
deviško bel lipov list
z majhno razpoko.
Koliko razpok ima
država, kjer je padel?

Alenka Zorman

Fotografija: Alenka Zorman





PARTIZANSKA TANKA ZA MARKA BRECLJA


VETROVEN VEČER IVANKE KOSTANTINO



Vetroven večer
na sončevem ogorku
prižiga luno.
Z zadnjo iskro bogatim
mrakobni ples življenja.

          Ivanka Kostantino


Fotografija: Ivanka Kostantino





JESENSKE TANKE ALENKE ZORMAN




Prijateljev klic
me dohiti ob kipu
pesnika z muzo.
Brezdomec na stopnici
lovi dih preživetja.


Rdeč balon
dočaka vzgonski veter.
Ujet na veji,
ki izgublja liste,
izpusti dušo.


Komaj še pripet
javorov list pod oknom
pleše sam s seboj.
Vsak čas se bo še vame
naselil prezgodnji mrak.


Ranjene duše,
bolnica in božji hram
na istem hribu.
Šelestenje javorja
v meni poglablja jesen.


Nebesni pastir
čredo jesenskih ovčic
žene k Veneri.
Duša se spogleduje
z izbruhom vulkana.


Bije v zvoniku,
nevidna raste luna
v naročje mraza,
ko midva ukradeva
odeji poezijo.

Alenka Zorman

Fotografija: Alenka Zorman






nedelja, 07. april 2013

ALENKA ZORMAN O OAZI MIRU






Sredi ribnika
v vrbovem objemu
snežna blazina.
O, ta oaza miru
za labodji par!


- Alenka Zorman

(Foto: Alenka Zorman)





PRVI MEDNARODNI TANKA NATEČAJ

Na fotografiji: James Kirkup


Dimitar Anakiev
PRVI  MEDNARODNI TANKA NATEČAJ

Pred smrtjo Jamesa Kirkupa (1918-2009), priznanega angleškega pesnika, prevajalca in potopisca, se je nekdo domislil, da bi organiziral natečaj "Prvi mednarodni natečaj v pisanju tanke". Pesnika Kirkupa so določili za selektorja. Drugih natečajev za pisanje tanke ni bilo; na srečo nam Kirkupove ocene iz tega natečaja lahko pomenijo kažipot k dobremu ustvarjanju tank. Tema natečaja je bila "Trave ob vodi". Oglejmo si rezultat natečaja in komentarje ter kratek niz pesnikovih nasvetov:

3. nagrada

Kakšna žalost, ko
reka po izvijanju med
cvetočimi travniki,
ki zdi se neskončno,
doseže ocean.

-- Neca Stoller

V prevodu sem namerno uporabil Kirkupov predlog, da namesto originalne besede "vijuganje" uporabim besedo "izvijanje", ki reki daje to lastnost in jo oživlja na najboljši način. Kirkup je menil, da gre za "krasno pesniško misel", ki jo izraža nadomestno uporabljena beseda. Poetičnost te misli se zrcali v personifikaciji reke, torej v metafori, ki reki daje lastnost živega in občutljivega bitja, ki ne le da tako čuti, ampak se tudi telesno zares (i)zvija.

2. nagrada

Starka bere
ob bistrem potoku,
ki nosi semena trav;
veter njen scefrani
dnevnik lista nazaj.

-- Paul T. Conneally

Ta tanka govori o staranju; njena lepota je izražena v pomladnih slikah (potočna brzica, veter). Selektorju se je posebej zdela zanimiva slikovita beseda "pillow book" - "knjiga za pod blazino" ali "knjiga pred spanjem", ki je v našem jeziku in kulturi ne poznamo, niti ji ni enaka beseda "dnevnik". Ta fraza ima bogate kulturne in literarne povezave z japonsko in angleško literaturo. Kot že povedano, staranje je zanimivo izraženo skozi slike pomladi, "pillow book" pa ji daje še kulturološko globino. Žal mi je, da ne pripadam kulturi, ki bi imela tako bogat, subtilen in metaforični jezik, iz katerega se porajajo asociacije na oddaljene celine. Vendarle menim, da se beseda "dnevnik" morda  lahko približa pomenu, zaradi katerega je Kirkup izbral omenjeno tanko za nagrado, in da tudi naš bralec-pesnik lahko doživi njeno lepoto.

1. nagrada

Iz obrežnih trav
sem spletel dva prstana:
enega sem podaril,
njegov par pa sem zase
zaprl glokoko v knjigo.


-- Abdul Azis Bin Abdulah

Prvo nagrado je Kirkup podelil tanki, za katero je menil, da je bila skrbno načrtovana, da ima svojo strategijo in taktiko izražanja. V svojem bistvu je ta pesem alegorija (spet vrsta metafore!), s katero pesnik izdaja svoja ljubezenska občutja. Ob prevodu sem uporabil Kirkupov nasvet, da preveč sugestivno besedo "partner" zamenjam z nevtralnejšo besedo "par".

***

Poleg nagrajenih pesmi Kirkup komentira tudi druge in daje splošne nasvete pesnikom, ki sem jih tu v sedmih vrsticah strnil v pet bistvenih elementov: število zlogov, izbor besed, tematika, preblisk/poudarek/poanta in dokaz/podkrepitev.

7 NASVETOV PESNIKOM (po Kirkupu)

- tanka mora imeti 31 zlogov (jushichi)
- izbor besed je važen zaradi vsebine
- izrazoslovje naj bo skladno z vsebino
- pesem naj bo napisana v istem času
- skok iz enega časa v drugega je lažni preobrat
- pesniška tema/dogodek in pesniški preobrat morata biti logična in stvarna
- preblisk/poudarek/smisel ne sme biti puhel/plehek in zaprt

Poučen je tudi odnos do teme/-atike, o kateri pesniki pišejo. 'Tema/-tika' je tu uporabljena le kot nekakšna metafora; prvi dve nagrajeni pesmi prej govorita o prizorih iz narave, s katerimi pesnik želi povedati tisto, kar je zanj pomembno, kot pa o 'pravi/resnični temi' (prava tema je v svojem bistvu tisto, kar doživlja pesnik sam v sebi in o čemer zares želi govoriti). V tretjenagrajeni pesmi je situacija podobna tisti v naravi, vendar pa je bližja razumevanju "trave ob vodi" (kot teme natečaja), saj se pesnik poistoveti z reko.

In na koncu še en Kirkupov nasvet, ki velja za vsako umetnost, ne le za poezijo: ob pesnjenju se ne gre preveč prepustiti svojim strastem, ki bi pesnika nadvladale; svoje občutke je treba kontrolirati iz razdalje in jih opevati s trezno glavo. Pesniki, ohladite glave, nam sporoča Kirkup.

***

Po zapisu Dimitra Anakieva http://tankablog.blogspot.com/2012/03/1svetski-tanka-konkurs.html
in originalnih angleških besedilih tank http://www.cedargallery.nl/engjapan_poetry.html
prevedla Alenka Zorman

DIMITAR ANAKIEV O TROBENTICAH





Mladi rasisti
ves čas v mojih mislih
medtem ko z okna
gledam trobentice
kako nedolžno rastejo

-Dimitar Anakiev

(Foto: Wikipedia)

LEA O ODHAJANJU





starec ob oknu
na počrneli steni
ura z nihalom
za scefranim blebetom
zaslutim odhajanje

Ivanka Kostantino Lea199

(Foto: Lea199)

SVIT VALOVNIK O KOSU






Presenečen kos
me na poti prestraši,
iz grma sfrči,
osmukajo ga veje,
vzamem še toplo pero.

-Svit Valovnik



Fotografija: Wikipedija

DVE TANKI ALENKE ZORMAN



Ne domujem
pod goro Fudži, a glej
rdeča vaška streha,
s katere je zdrsnil sneg,
spominja na čajnico.

-Alenka Zorman

(Fotografija: Alenka Zorman)






Razumem, ptica,
tvoj jutranji ččč,
ko znova sneži;
mene belina zasanja
v odtenke vseh barv.

-Alenka Zorman

(Fotografija: Alenka Zorman)

VLADIMIR KOS O LUNI






Luna med bori:
iščeš mojo tajnico?
Njen krematorij
so očistili. A njo
išči, kjer nebo diši.

-Vladimir Kos



(iz zbirke Pesmi z japonskih otokov )


Fotografija: Alenka Zorman






ponedeljek, 21. januar 2013

TRI TANKE IDE SEMENIČ


Zrela otava
pada pod ostrino kose
v negibne redi.
Nad  košenico časa
ždi  grožnja minevanja.

*

Dišeča broška
na zeleni  pernici
ne čaka na maj.
Z aprilskimi solzami
lošči bele bisere.

*

Sončevi prsti
nizajo  na šipkov grm
drobne  rubine.
Na dno samotne noči
trosim škrlatne sanje.

      - Ida  Semenič


O AVTORICI: Ida Semenič, upokojena medicinska sestra iz Podnanosa, obožuje naravo. Najbolj ji je pri srcu Kras, ki je zrcalna slika življenja: le-to je trdo kot kraški kamen, pisano kot ruj, vroče kot teran, trpko kot kraška zemlja, sanjavo kot trave v ogradah, vihravo kot burja, a vendar krasno. Zato v svoji poeziji izhaja predvsem iz narave in se vselej znova vrača vanjo.
Od leta 2008 objavlja svojo poezijo na portalu www.pesem.si pa tudi v literarnih revijah in zbornikih ter z vidnim uspehom sodeluje na literarnih natečajih (prvo mesto na Rojanskem Krpanu, tretje na natečaju tržaške revije Mladika, finalistka na Pesniškem turnirju itd.). Leta 2010 je pri Zavodu za razvijanje ustvarjalnosti izšla njena prva pesniška zbirka Kot da imaš srce. 

FOTOGRAFIJA: Ida Semenič 

BELI CVET TEVŽA M. POTOČNIKA


V zimskem jutru
spatifil na polici
odpira bel cvet.
Trepet na ustnicah
govori o bolečini.

       - Tevž M. Potočnik



FOTOGRAFIJA: Tevž M. Potočnik

TANKA KOSU






Pod pazduho stiskam
"Pesmi z japonskih otokov"
pesnika Kosa.
Po ojuženem snegu
kos pobira semena.

    - Alenka Zorman




FOTOGRAFIJA: Alenka Zorman

GRAFFITI ALME ANAKIEVE


every morning
I travel on the train by
old graffiti
pushing my thoughts
in other directions

vsako jutro
potujem z vlakom mimo
starega grafita
- usmerja moje misli
v drugo smer

      - Alma Anakieva

nedelja, 20. januar 2013

PRIJATELJU V SPOMIN

-->
             Dragan Perić (1956-2013) *

Ta sinica
ki kljuje zimska zrna
od smrti poslana
je tvoj glasnik – zjutraj
se nisi hotel zbuditi

    - Dimitar Anakiev




*Dragan Perić je opremil s svojimi risbami mojo knjigo haikujev "At the tombstone", ki je leta 2003  prejela "Merit Book Award", kot najboljša knjiga haikujev v Ameriki - verjetno tudi zaradi njegovih izjemnih ilustracij.

PS. Pridodajam še tanko Alenke Zorman

Morda je tam
v prijateljevi večnosti,
nevidna roka
naslikala pokrajino
v toplejših odtenkih

      - Alenka Zorman

TRI TANKE SONJE KORANTER



Zimsko sonce
riše senčne slike na
okna in strehe.
Nihče jih ne opazi,
čas je njihov gospodar

*

Jutranji sprehod
po snežnih poljanah
preganja strah.
S soncem topiva
oblake nočne more.

*

Zaprtih oči
poslušam šum morja,
galeba klic ...
Algasto kamenje na obali
je obarvano črno.

       - Sonja Koranter


FOTOGRAFIJA: Alenka Zorman

TRDA ZIMA ALENKE MIHORIČ





 

skorja na vodi
pretrda za račji kljun
skriva rastlinje
zima ni radodarna
ptica odleti drugam

           -Alenka Mihorič

O AVTORICI: 
Roj. 1958 v Mariboru. Študirala je na FRI Ljubljana, zaposlena je kot učiteljica informatike v Ljubljani. Poročena, mati treh odraslih sinov. Po letu 2000 se v prostem času največ posveča botaniki, fotografiji, planinarjenju in pesnjenju. Je članica več društev, tudi literarnega društva RIS Idrija.
Objave: leta 2010 v samozaložbi izda zbirko sonetov in fotografij Preprosto roža; pesmi v zbornikih seniorjev V zavetju besede (JSKD in revija Mentor) 2011 in 2012, Rožnata dlan 2011, zbornik Blogozija MMC 2012, zbornik Pesem.si 2012 in revija Apokalipsa 163-164 2012.

FOTOGRAFIJA: Alenka Mihorič

POLŽJA HIŠA POLONE OBLAK



tudi to
je nekoč bil dom...
dež se nabira
v prazni
polžji hišici
 
-
 
this, too
was once a home...
raindrops gather
in an empty
snail shell
 
  - Polona Oblak

SNEG NA KAPELICI






V gozdni tišini
bi pešačil celo bog;
a glej, še pred to
vaško kapelico sneg
ni več nedotaknjen ...

         - Alenka Zorman



FOTOGRAFIJA: Alenka Zorman

DVE TANKI POLONE OBLAK

 
droben dež moči
snežno odejo
tvoj molk
ko vprašam za razloge
tvoje odločitve
 
*
 
ravno, ko pomislim
kako neprijeten je
ta zimski dež
mi s platane glasno
pritrdita vrani
 
    - Polona Oblak

NEODVITI CVET ALENKE ZORMAN


Neodviti cvet
vrtnice upogiba
jutranja zmrzal.
V srcu se nemo prebuja
pogrešanje vnuka ...
    - Alenka Zorman


FOTOGRAFIJA: Alenka Zorman

sobota, 19. januar 2013

STARA ZAKONCA





Še vsa jesenska
leži hrastova veja
v svežem pršiču.
Stara zakonca tiho
gazita proti soncu.

     -- Alenka Zorman


FOTOGRAFIJA: Alenka Zorman

ALENKINA PORDELA LICA





Nekje nad dolino
v zvonjenju poldneva
potrkava detel.
Prepihana na klopci
rdijo moja lica.

     -- Alenka Zorman


FOTOGRAFIJA: Alenka Zorman

ALENKIN OBMORSKI BOR


Obmorski bor
na lunin prstan riše
sumi-e sliko.
Po mesečini gre želja
na drugo stran rta.

     - Alenka Zorman


FOTOGRAFIJA: Alenka Zorman

POT DO SREČE ALENKE ZORMAN




Pravijo, da ti
pikapolonica kaže
pot do sreče ...
Ah, ta z mojega prsta
ne more več vzleteti!

      - Alenka Zorman


FOTOGRAFIJA: Alenka Zorman

petek, 18. januar 2013

DOLGA ZIMSKA NOČ



Dolga zimska noč
v kateri se vrstijo
neznani dogodki:
nekdo sigurno bere
to hermetično pesem
      - Dimitar Anakiev

ALENKA ZORMAN O NOČNEM SNEŽENJU


zamre pogovor
tišina se poglablja
v nočnem sneženju
vselej postanem otrok
ki ga zajema v dlani
       - Alenka Zorman


FOTOGRAFIJA: Alenka Zorman