sobota, 21. december 2013

ZIMSKE RAZDALJE ALENKE ZORMAN

Golob ne more
do pogače, a vztraja
ob krmilnici.
Labirint zimskih razdalj
prelivava v besede.
        Alenka Zorman

Fotografija: Alenka Zorman




petek, 20. december 2013

MESTNA POSTAJA ALENKE ZORMAN

Mestna postaja.
V padanju z bukve se list
dotakne rame.
Vame se vrne metulj,
ki je z dlani srkal znoj.
               Alenka Zorman




MRZLA TIŠINA IVANKE KOSTANTINO


Mrzla tišina.
Ozek trak mesečine
deli jezero.
Ostajam polovica
nesojene dvojine.
     Ivanka Kostantino



Fotografija: Alenka Zorman



četrtek, 19. december 2013

POMLAD V NEBU VLADIMIRJA KOSA


Veter in voda,
zabrenkajte val ob val!
Bog-Človek je vstal
iz groba - obljubil je!
Takšen človeka ljubi.

        Vladimir Kos

iz zbirke "Ob rahlo se tresoči tokijski harfi" (Župnijski zavod Dravlje, 2010):



Snežinka bela,
boš malce v oknu tlela?
Veš, vprašal bi rad:
bo v nebu kmalu pomlad?
Moja sestra umira.

       Vladimir Kos

iz zbirke "Tebi, sirota Slovenija: tisoč in en verz" (Župnijski zavod Dravlje, 2010)

Izbrala: Alenka Zorman

Fotografija: Alenka Zorman





MISEL O KNJIGAH DIMITRA ANAKIEVA


sreda, 18. december 2013

VEČERNI BALKON IVANKE KOSTANTINO

Večerni balkon.
Žareči cigareti
cvetita v mraku.
S tišino zalivava
seme nezaupanja.
           Ivanka Kostantino

Fotografija: Ivanka Kostantino




NA ROBU NOČI IVANKE KOSTANTINO

Na robu noči.
Razposajena burja
vrši prek igral.
Zazrta času v hrbet
luščim davne začetke.
           Ivanka Kostantino

Fotografija: Ivanka Kostantino




PODARJENI KLOBUK ALENKE ZORMAN

Prijatelji
mi s severa in z juga
pošiljajo sonce.
V gosti megli neznanki
s spleta podarim klobuk.
                Alenka Zorman

Fotografija: Alenka Zorman








GOLOBICA BRANETA GRGUROVIČA


V zimski nedelji
sam s soncem na terasi.
S strehe se spusti
golobica in počepne
pod palmo ob meni.
             Brane Grgurovič

Fotografija: Alenka Zorman







20 TANK VLADIMIRJA KOSA


Pet vrstic imam
za hišo, mrak in dramo –
bom vezal? Nočem.
Naj mlaj čez most usločen
stopi v pristaniško noč.


Smaragdne bilke,
rade z vetrom plešete.
Ljubi Sveti Duh,
to si veter za srce –
jaz pa le mlin na veter.


Rosa na bilki,
mavričnih barv princeska!
Rad bi izlil ti
pesem, saj si iz nebes
v Umetnikovem srcu.


Dragim v večnosti:
se še kdaj spominjate
januarskih sveč?
ražnja? ribic? lukenj v led?
In – Fudži v šilcu žganja …


Ko bi ti z menoj
v Učlovečenje verjel,
bi ti še nocoj
tajno zvezdic razodel:
ena je bila za pot.


Kdaj bo, Fudži, bel
kimono odložila?
Krt je že začel
graditi rove lila.
Slavček kliče slavčico.


Čez avtocesto
zlati krešič v smer tipalk
ranjen vlači se.
Sestrske marjetice
v jarku trepetajo zanj.


Enodnevnica!
Ljubo me z bilke gledaš,
nisi žalostna.
Srečen ti želim spored!
Megla že daljša mlake.


Belozlat lokvanj,
prehitro zaprl si
vhod v svoj vodni dvor.
Nisi zlogov mojih čul:
»Lep si kakor Marija!«


Rahlo počasi
prodira jutranja luč
v gozdu do mene:
da bom imel za pesem
čas, ki jo pričakuje.


Polje požeto:
veš, da pride stari mrak
po mlado kačo …
Bo mogel slak pod plotom
skriti miš, ujeto v past?


Kako si žlahtna,
hladna breskev poletja!
Deviško barvna,
s sonc poljubi nabrekla –
si ti bila Evin sad?


Poletje modrin,
modrinov, modrih gora,
kačjih pastirjev,
nebesnih belih ovac.
In v polju prvih aster.


Ne bom ponavljal
sebe, obljubljam, ne bom!
Luč smehljaje
gleda z večernih valov.
Ne vem, če pride nazaj.


Smrček užitni,
krhek, bel, strastno dišeč:
že spet te pražim
v mislih, slovensko bitnih.
Skale grize ocean.


Kuščar, dober dan!
Splezal prav do okna si –
ona? Tu je ni.
Tebi le: poglej pod prag,
kjer se tekmec skriva.


Si gozd začaral
me? Tako te rad imam
s prstjo, drevesi
spod preluknjanih nebes,
in z mrakom vzdolž potoka.


Halo, trpljenje!
Kdaj te bom tako objel,
žalostno-vesel?
Vem: Njegov si umotvor,
dal ti je »el« v ljubezni.


Dnevni pavlinček!
Japonci vprašujejo:
odkod tkanina
rdečerjavih kril?
Kaj naj tovarnarjem dem?


Žametni čmrlji
na roza košarici
v Fudži-osatu:
drevi pride razrivač
za nov trakt bolnišnici.



Vladimir Kos
tanke iz zbirke »Pesmi z japonskih otokov«, izšlo 2012
izbor: Alenka Zorman
fotografija: Alenka Zorman






Dr. Vladimir Kos, slovenski rimskokatoliški duhovnik, jezuit, misijonar, pesnik in filozof, * 2. junij 1924, Murska Sobota.
Kos je študiral teologijo v Ljubljani in Rimu, kjer je 1953 doktoriral. Po končanem študiju je stopil v jezuitski red in 1956 odšel v Tokio kot misijonar. Deloval je kot profesor filozofije in karitativno pomagal ubogim in revnim. Izdal je več pesniških zbirk. Njegova poezija v slovenskem in japonskem jeziku je verske in domoljubne narave.

http://www.zupnija-dravlje.si/podrobnosti-knjige/ob-rahlo-se-tresoci-tokijski-harfi-54



petek, 13. december 2013

IVANKIN S SLANO PREKRIT VRT

S slano prekrit vrt.
Goreča uta greje
dečkove roke.
V prasketanju vejevja
izginja sen otroštva.

Ivanka Kostantino

Foto: Ivanka Kostantino



TRI TANKE DIMITRA ANAKIEVA



Dan za dnevom
se opijam s poezijo
da pozabim to
pošast kapitalizma
ki nas žive požira

Jesenska megla
nad mostom-stojim
zamišljen
več ne vem v katero
smer teče reka

Suha mačka 
kličemo jo "Auschwitz" 
zelo je plašna,
danes mi je uspelo
nahraniti jo z mlekom

Dimitar Anakiev

četrtek, 12. december 2013

PTIČJA HIŠICA ALENKE ZORMAN


Zmenek s pesnikom.
Na balkonu prvi dan
ptičja hišica.
Ko zobava besede,
pozobana semena.


Alenka Zorman

Fotografija: Alenka Zorman





sreda, 11. december 2013

PET TANK METODA ČEŠKA



življenje, ki se hrani
z življenjem
nikoli ne obljubljaj
česar ne moreš izpolniti
pred smrtjo




vse se spreminja
še njene žalostne oči 
so otožnejše
v njih boš našel resnico
o svoji smrti




do grla sit samote
izbljuva košček ljubezni 
skoraj ni poti
v življenju, kjer ne bi 
hodil sam v dvoje




ko vidiš otroka
kako brska po smetnjaku
zaboli duša
ne hraniš več dvoma v pravico 
do dostojnega življenja




breme neizgovorjenih 
besed leži globlje
od Marianskega jarka
dotikam se očetove 
duše



Metod Češek






torek, 10. december 2013

LJUBEZEN DO OBLAKOV ALENKE ZORMAN

"Ljubi oblake
še naprej" tiho pove
misel pesniku-
v sij izpod oblaka se
za hip utrne ptica.

Alenka Zorman

Fotografija: Alenka Zorman





KRISTALNO JUTRO IVANKE KOSTANTINO


Kristalno jutro.
Šelestenje obnemi
v mrzli belini.
Iz okvirja vsakdana
vstopam v dober roman.

Ivanka Kostantino

Fotografija: Alenka Zorman






STARA JABLANA ALENKE MIHORIČ

Prazno drobovje
izvotljenega debla
straši iz megle.
Nihče noče objeti
izjokanega lesa.

 *

Razsuto gnezdo
v zavozlanem vejevju,
jajce razbito.
Ali bodo najini
orliči kdaj vzleteli?

 *

Črneče veje
se stegujejo k nebu
brez listja, sadov.
Na daljni mlečni cesti
iščem svojo zvezdico.

Alenka Mihorič

Fotografija: Alenka Mihorič




sobota, 07. december 2013

LIPOV LIST ALENKE ZORMAN



V jutranjem ivju
deviško bel lipov list
z majhno razpoko.
Koliko razpok ima
država, kjer je padel?

Alenka Zorman

Fotografija: Alenka Zorman





PARTIZANSKA TANKA ZA MARKA BRECLJA


VETROVEN VEČER IVANKE KOSTANTINO



Vetroven večer
na sončevem ogorku
prižiga luno.
Z zadnjo iskro bogatim
mrakobni ples življenja.

          Ivanka Kostantino


Fotografija: Ivanka Kostantino





JESENSKE TANKE ALENKE ZORMAN




Prijateljev klic
me dohiti ob kipu
pesnika z muzo.
Brezdomec na stopnici
lovi dih preživetja.


Rdeč balon
dočaka vzgonski veter.
Ujet na veji,
ki izgublja liste,
izpusti dušo.


Komaj še pripet
javorov list pod oknom
pleše sam s seboj.
Vsak čas se bo še vame
naselil prezgodnji mrak.


Ranjene duše,
bolnica in božji hram
na istem hribu.
Šelestenje javorja
v meni poglablja jesen.


Nebesni pastir
čredo jesenskih ovčic
žene k Veneri.
Duša se spogleduje
z izbruhom vulkana.


Bije v zvoniku,
nevidna raste luna
v naročje mraza,
ko midva ukradeva
odeji poezijo.

Alenka Zorman

Fotografija: Alenka Zorman